Večini staršev paše popularna, mehka vzgoja, iskanje pravic, skrb in aktivna zaščita otroka, da se slučajno nebi utrudil, ali da nebi moral o čem odločati. Saj bi moral potem nositi posledice svojih odločitev. Kaj šele ravnanj! Staršem prvih razredov v šoli paše, da ni ocen, ker se tako lahko mirno predajajo utvari, ki jo zgradijo iz opisnih ocen. Utvari o tem, da bo otrok mirno, nezahtevno zakoračil skozi osnovno šolo in prinesel odlično spričevalo ter vse točke za pravo gimnazijo. A ko pridejo ocene, se svet podre. Otroke učijo manir, kulture, navad. Ko se otroci pričnejo upirati, se večina staršev umakne v varne pozicije dogovarjanja in parlamentiranja, pogosto že z vrtčevskimi otroki. Kako bo potekalo parlamentiranje, ko otrok v tretjem razredu ne bo več hotel k pouku? Bosta tudi takrat »oba zmagala«?