V njej starši najdejo odgovore na to, kdaj, kako in koliko strogo kaznovati – če sploh. Srečajo se s svojimi starimi prepričanji in vzorci. Nekateri so prestari za današnji čas. Jasno je zapisano, kaj je primerno kot kazen in kaj je prepovedano, pa še tisto preberejo, kar je nevarno početje, ki lahko obrodi kisle plodove. Razmejeni so pojmi, kot je ukrepanje, kazen, discipliniranje, naravna posledica in dodeljena, logična posledica napačnih ravnanj. Starši prejmejo uporabna orodja za oblikovanje kazni, saj je ta odvisna od vrednot posamezne družine. Če so v družini zavezani zdravemu življenju, bo kazen za najstnika, ki je spet kadil, veliko hujša, kot v družini, kjer vsaj eden od staršev kadi. Pa še nabor originalnih kazni prejmejo in metodo, po kateri starši določijo kazen, ne pa tudi trajanja. To določa otrok in najstnik sam – z aktivnostjo, ne z jezikom. Med drugim lahko s svojim vložkom dosežejo preklic kazni. Starši spoznajo veliko možnosti in ukrepov, ki otroka pripravljajo na kasnejše življenje. Da, tudi s kaznijo. Ugotovijo, da kazen ni pravi in edini odgovor na vse, kar otrok naredi narobe.