Najobsežnejše Cankarjevo delo, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, avtor umetniško preoblikuje v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. Vsebina je razporejena v osem poglavij, v katerih se Franckina osebna zgodba razširi v narodno-socialno. Luč, prižgana na učiteljevem oknu, daje upanje na svetlejšo prihodnost. Pripoved spada v Cankarjevo zrelo pisateljsko obdobje, ko se je posvečal socialnokritični problematiki, in sicer pod vplivom osebnih izkušenj, literarnega naturalizma in socialnodemokratskih marksističnih idej. V delih tega obdobja je ohranil prvine realizma in naturalizma, prepoznavne v podobah proletarske revščine, motivih alkoholizma, prikazu telesnih in duševnih bolezni ter smrti in razkrajanja, v prizorih nasilja. Uvodna študija Petra Kolška podrobneje prikaže dogajanje in Cankarjevo življenje in delo okrog leta 1900, nastanek romana, njegove temeljne like, motive, teme in ideje ter zgradbo in slog.