Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, ki je za vedno spremenilo književnost Latinske Amerike, se lahko bere kot pravljica. A Gabriel García Márquez (1927–2014) je v njem nastavil ogledalo družbi svojega, pa tudi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendía in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo. Márquezova nadčasovna mojstrovina, ki je svojega avtorja ustoličila med najpomembnejše pisatelje 20. stoletja, že od svojega izida leta 1967 navdihuje vedno nove interpretacije in ostaja eno ključnih del ne le kolumbijske, temveč svetovne književnosti. V slovenščini je prvič izšla leta 1971 in doživela več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi.