Veliko ljudi ima na šolo lepe spomine, skoraj vsako osnovnošolsko obdobje pa pospremi tudi kakšna težja preizkušnja. Ta je pogosto tudi prva večja v življenju otroka, zato je toliko pomembneje, kako se mu pomagamo z njo soočiti.
Pogost vzrok za stisko je verbalno in fizično nasilje v šoli, ki ga danes žal pogosto pospremi tudi izpostavljanje žrtve na spletu ali pa so to manjši izzivi, ki so sestavni del vsakega odraščanja.
Mnogo otrok se v omenjenih situacijah zateče v tišino, stisko pa drži v sebi – ne zato, ker vam ne bi zaupal, ampak ker svojih občutkov še ne zna ubesediti ali jih sam ne razume. Pomembno je, da takrat zanj ustvarimo varno okolje, kjer bo čustveno izražanje nekaj naravnega – tukaj je nekaj nasvetov. Zgodnje spodbujanje čustvenega izražanja bo vodilo tudi v lepše odnose kasneje v njegovem življenju in boljše splošno počutje.
Ti napotki pa niso le odlično vodilo za najmlajše, temveč še kako veljajo tudi za odrasle!
Poslušajte več, sprašujte manj
Ko otrok molči, imamo pogosto potrebo, da ga “izprašamo”, vendar se lahko zaradi preveč vprašanj še bolj zapre. Raje bodite prisotni in pozorni – tudi tišina je lahko pogovor. Namesto: »Kaj je narobe?« raje recite: »Vidim, da si danes malo tišji. Če boš želel/-a, sem tukaj.«
Pokažite, da so čustva v redu
Otroci se učijo iz našega zgleda. Če starš reče: »Danes sem bil razočaran, ker …«, se otrok uči, da je govoriti o čustvih dovoljeno in varno. Normalizirajte svoja čustva – ne skrivajte jih ali »popravljajte«. Otrok bo tako videl, da so čustva nekaj, kar lahko izrazimo, in ne nekaj, kar moramo zadržati.
Uporabite igro, risanje ali zgodbe
Otroci svoja čustva pogosto izražajo posredno – skozi igro, risbo ali zgodbo. Če ne zna povedati, kaj ga muči, mu recite, da vam nariše, kako se počuti ali naj vam pove, kako bi se počutil njegov najljubši junak v tej situaciji. Igra in umetnost sta varni poti do otrokovega notranjega sveta.
Reagirajte mirno, tudi če vas preseneti
Če otrok le stežka nekaj pove, vendar nato izrazi jezo ali strah, ne reagirajte z grajo ali kritiko. Vaš miren odziv mu sporoča: »Tudi, ko si jezen ali žalosten, te sprejemam.«
To gradi zaupanje in občutek varnosti, da se lahko odpre tudi naslednjič.
Vsak dan nekaj minut brez motenj
Otroci se najbolj odprejo, ko čutijo povezanost. Dovolj je 10 minut na dan – ko odložite telefon, se pogovarjate, berete skupaj ali greste na sprehod. Redna bližina ustvari prostor, kjer se otrok čuti slišanega — in potem pridejo besede same od sebe.
Otrok, ki molči, ne potrebuje vedno rešitev. Pogosto potrebuje prostor, čas in občutek varnosti, da se lahko izrazi na svoj način. Ko starši poslušamo brez pritiska, mu pomagamo graditi čustveno pismenost – temelj za zdrave odnose in samozavest v odraslosti.
Priporočamo tudi knjige o vzgoji in starševstvu: