V velikem zahodnoevropskem mestu se na tržnici nenadoma pojavi majhen otrok, lačen in premražen. Osamljeni deklici dajo jesti in piti. Sama ne razume niti besedice jezika, ki ga govorijo v tej deželi. Toda če kdorkoli izreče besedo ›policija‹, začne na ves glas kričati.
Od kod je prišla ta deklica? Zakaj je tukaj? Kako ji je ime? Niti sama ne ve. Reče besedo ›Jiza‹, in tako jo odtlej vsi imenujejo kar Jiza. Ko spozna dva dečka, ki sta prav tako kot ona na svetu sama, se jima pridruži. Skupaj se podajo na presunljivo dogodivščino.
Michael Köhlmeier v ganljivih podobah pripoveduje zgodbo o ljudeh brez porekla, o izobčencih v bogatem svetu, ki je do njih ravnodušen in sovražen. Pretresljiva povest o otroški volji po preživetju, nepozabna zgodba o naši sodobni, še kako resnični stvarnosti.