Dnevnik zajema vse bogastvo grške nravstvene filozofije, od Heraklita in Demokrita pa do zadnjih antičnih filozofskih šol, predvsem pa nadaljuje tradicijo začetnikov stoiške filozofije Zenona, Kleanta in Hrizipa. V Rimu in posebej v miselnem svetu Marka Avrelija se je grška stoa v svojevrstni sintezi sčasoma prepojila s starorimskim idealom možatosti in kreposti (virtus) in postala osrednja misel rimskega cesarstva.  Mark Avrelij pa ji je dal tako močan osebni ton, da je njegovo delo postalo neločljiv del poznejše evropske moralne filozofije.