Kodirani dnevniški zapiski do nedavna niso bili javno dostopni (razen nelegalne avstrijske izdaje »Skrivnih dnevnikov« iz l. 1991), šele od l. 2022 je to postalo možno (nedavno je npr. prvič izšla ameriška izdaja skrivnih dnevnikov). Wittgensteinovi dnevniški zapiski iz vojnega obdobja 1914-1916 predstavljajo ključno gradivo za razumevanje celotne Wittgensteinove filozofije, posebej pa Logično-filozofskega Traktata. Pomembni so tudi zato, ker podajajo psihološki in socialni kontekst, v katerem so nastale ključne in prodorne Wittgensteinove misli. Vendar je to v celosti možno upoštevati le tedaj, če skupaj obravnavamo tako Wittgensteinove »javne« dnevniške zapise kot njegove »zasebne« in na svojski način kodirane zapise, kjer Wittgenstein izraža izjemno občutljivost, eksistencialne in druge stiske, strahove in upanja, kar je bilo v razmerah običajnega avstrijskega vojaka na frontah prve svetovne vojne še posebej pomembno in poudarjeno. Kodirani dnevniški zapiski do nedavna niso bili javno dostopni (razen nelegalne avstrijske izdaje »Skrivnih dnevnikov« iz l. 1991), šele od l. 2022 je to postalo možno (nedavno je npr. prvič izšla ameriška izdaja skrivnih dnevnikov). Slovenska izdaja Wittgensteinovih vojnih dnevnikov zajema tako kodirane kot nekodirane zapiske in je kot takšna edinstvena. Kompletna izdaja Wittgensteinovih vojnih dnevnikov je dopolnjena z dodatnim filozofsko-biografskim gradivom, to so Wittgensteinovi zapiski, ki jih je v letih 1012 do 1014 »narekoval« Bertrandu Russlu in Georgu E. Mooru ter pomembna Wittgensteinova pisma Russlu iz ključnega obdobja (med 1912 in 1920) za nastajanje Traktata. S to izdajo v slovenskem prevodu dobivamo dober »celostni« vpogled v Wittgensteinovo miselno in filozofsko pot iz njegovega »zgodnjega obdobja«, ki ga je privedla do njenega vrhunca v Traktatu, oz. je v veliki meri zakoličila njegovo celotno filozofsko pot.