Prvi dan izgubim občutek za čas, čast in kočnik. Zato pa imam zdaj dva otroka in mačko. Imeni otrok sem pozabila, mački pa je ime gospodična Tinki. Imam tudi moža. Je visok, ima kratke temne lase in sive oči. Težko je reči, ali je v resnici večer ali se je tako preprosto odločil. Na okna so privite izolacijske plošče. On ustvarja dan in noč. Kakor bog. Štirinajst let je njegova ujetnica v koči brez oken sredi gozda. V tem bivališču mu je rodila dva otroka. Družinski vsakdan poteka po natančno določenem urniku: obroki, obiski stranišča – vse je strogo urejeno. Zvečer otrokoma prepeva pesmice za lahko noč, podnevi je njuna učiteljica. Oče skrbi za družino in jo varuje pred zunanjim svetom. In nikoli mu ne bodo mogli vzeti žene in otrok, ker nihče ne ve, kje so … Dokler ji nekega dne ne uspe zbežati in se njena mora šele začne …