Zakaj se počutimo izčrpane, tudi ko smo uspešni? Zakaj nas doseganje ciljev pusti prazne? Zakaj lahko obljube sodobnega življenja o sreči skozi trud, optimiziranje sebe in dosežke postanejo vir trpljenja, ne pa zadovoljstva s seboj in sreče? Nam je sploh dovoljeno biti to, kar bi zares želeli biti, ali moramo ves čas slediti željam, interesom in pričakovanjem drugih? Nas bodo še sprejemali, če bomo bolj iskreni? In kdo ti »drugi« sploh so?