Pripovedna struktura je ciklična: začne in konča se z neimenovano pripovedovalko, ki počasi izgublja zavest oziroma drsi v sanjska stanja. Iz njenih spominov izvemo, da je bila v bogatem obmorskem mestu spolna sužnja več bogatim moškim, preden se je s »tujcem« podala na odpravo v notranjost dežele v iskanju pozabljenega mitičnega mesta. Odprava razpade, pripovedovalka ostane sama in si poslednje zatočišče najde v kruhovcu (baobabu), zaradi česar je roman tudi metaforična kritika moških osvajalskih podvigov. Poudarek sicer ni na družbenem, marveč na osebnem in notranjem, na spominu in vprašanju časa, predvsem pa na drugačnem odnosu do sveta in narave, kot smo ga vajeni zahodnjaki. Z mehkobo jezika avtorica blaži krute usode sužnjev in njihovih otrok. Slovenski prevod je nastal po angleškem prevodu J. M. Coetzeeja (1983).