Safet je v ljubljanski Šiški kupil cel stanovanjski blok in vanj vselil svoje pleme: petnajst žena z otroki, ki jih prevaža kar z zasebnim avtobusom. Direktor Radia 5, Tone Jezernik, v Safetu prepozna priložnost za senzacijo in Bojanu naloži nalogo: pripraviti reportažo o skrivnostnem plemenu, ki je močno razburilo neromske sosede. Čeprav sprva okleva, se Bojan poda na pot raziskovanja, ki ga ne spremeni le kot novinarja, temveč tudi kot človeka. Korenito življenjsko preobrazbo pa doživi tudi plemenski poglavar Safet. Roman razkriva predsodke, stereotipe in napetosti med Romi ter večinskim prebivalstvom, obenem pa ponuja umetniško nadgradnjo – Safet je hkrati vodja skrivnostnega plemenskega kulta. Preprost, mestoma pogovorni jezik, obogaten z romskimi in bolgarskimi izrazi ter humorjem, bralca hitro potegne v dogajanje in mu ponuja svež, sodoben literarni užitek. Rdeča nit zgodbe je romska tematika. Vendar pa njen namen ni zgolj povzemanje stereotipov, predsodkov in težav iz resničnega sveta. Zgodba ponuja možnost grajenja mostov med romsko in neromsko skupnostjo. Končno sporočilo ni asimilacija romske kulture ali, obratno, čim večja prilagoditev neromske kulture romski. Sporočilo je, da je mogoče iskati skupne točke, ki omogočajo znosno sobivanje obeh »svetov«. Gre za delo, ki na poljuden in humoren način bralcu približa romsko tematiko. Obenem predstavlja ustvarjalni presežek resničnega sveta. Romski poglavar je poročen s petnajstimi ženami, svoje pleme pa je naselil kar v blok. Čeprav v tujini obstajajo primeri, ko Romi naseljujejo blokovska naselja, gre po svoje za unikatno zgodbo, ki na trenutke že presega resničnost. Safet je obenem lastnik avtobusa, s katerim prevaža svoje pleme (tudi na počitnice). Realizem morda delno presegajo tudi koze na balkonih, krompir v cvetličnih lončkih, krave v parku pod blokom, lunapark na strehi in improviziran bazen v kleti. Posebej nenavaden in zanimiv je zaključni del zgodbe, ko plemenski poglavar doživi dva nenadna, presenetljiva življenjska preobrata. Nedvomno gre za izviren zaključek. Ne nazadnje pa so tu še drobci jugonostalgije za vse tiste literarne sladokusce, ki so svojo mladost preživeli v nekdanji skupni državi.