Hiš je sedem in vse so prazne, pripovedovalec pa je "zdrav znanstvenik, ki razmišlja o norcih oziroma o tistih ljudeh, ki resno razmišljajo o tem, da bi postali nori." In zdrava pamet je, kot vedno, samo površinska.

Temne plati resničnosti, izgube, bolezni in nasilje
Sedem hiš v sedmih zgodbah je praznih. Nekatere so brez ljubezni ali življenja, druge brez pohištva, ljudi, resnice ali spominov. V napetih, vizionarskih zgodbah vedno znova nekaj priplava nazaj: duh, prepir, vsiljivci ali seznam stvari, ki jih je treba postoriti, preden umreš.

Samanta Schweblin nas v svojih zgodbah povabi v življenja likov, ki raziskujejo strašljive vidike vsakdana, norost, depresijo in odtujenost, da bi lahko razčlenili svoje strahove in strahove drugih ter razkrili predsodke. V vsaki zgodbi nas nepričakovani zasuki presenetijo: avtorica nikoli ne izbere pričakovane poti, temveč se poglobi in razkrije neprijetne resnice o naših občutjih varnosti in pripadnosti ter o krhkosti naših povezav z drugimi.

Avtoričino ostro in natančno pisanje ter sposobnost ustvarjanja temačnih atmosfer in mrakobne palete občutij, ki prežemajo njene zgodbe, so zaslužni za to, da je knjiga prejela mednarodno nagrado Ribera del Duero.