Slovita naravovarstvenica Rachel Carson, avtorica knjige Nema pomlad (Silent Spring, 1962), se je leta 1955 lotila pisanja eseja, ki je z leti postal eden najpomembnejših projektov njenega življenja. Tistega poletja jo je v koči na obali Maina obiskal njen pranečak, Roger Christie, in skupaj sta se potepala po okoliških gozdovih ter čofotala v lužah, ki jih je na obalo prinesla plima. Medtem ko je Rogerja učila o naravnih čudesih, ki sta jih opazovala v svoji okolici, jih je začela tudi sama na novo spoznavati in ta čaroben občutek je hotela deliti z drugimi ljudmi, ki si morda želijo otroku približati lepoto narave. »Če naj otrok svoj prirojeni čut za čudenje ohrani živ,« zapiše Rachel Carson, »potem potrebuje družbo vsaj ene odrasle osebe, ki je zmožna to čudenje z njim deliti ter ponovno odkrivati radost, vznemirjenje in skrivnostnost sveta, v katerem živimo.«