Kot odrasli se pogosto ujamemo v vzorce, ki se zdijo nerazumni ali neznačilni za nas – zapiramo se vase, prepogosto izbruhnemo, skušamo ugoditi drugim ali sabotiramo sami sebe. V ozadju teh odzivov se skriva naš notranji otrok, mlajši del nas, ki še vedno poskuša zadovoljiti svoje potrebe na edini način, ki ga pozna. Vsi nosimo v sebi pečat svojih najzgodnejših let. Otroštvo je kratko, njegov vpliv pa nas spremlja vse življenje. Nekateri deli nas so bili deležni ljubezni, drugi pa molka, kritike ali neodobravanja. Da bi preživeli, smo se naučili prilagajati – pretirano smo se trudili, se skrivali ali ostajali neopazni. Večina nas je odraščala z mešanico ljubezni in pomanjkanja. In mnogi še vedno varujemo tiste dele sebe, ki so bili nekoč ogroženi.