Levstikova nagrada 2025 - posebno priznanje za ustvarjalni presežek za serijo knjig  Lovro in Tomaž, skrivnostni avtorski dvojec, nam predstavljata zbirko bogato ilustriranih pesmic o žužkih – o nesrečnih črvičkih, muhastih muhah, hroščih in polžih, žabah, pajkih in stonogah in kar je še take prijazne golazni. Sedeminštirideset pesmi v bogato ilustrirani knjigi pripoveduje zgodbe o njihovih zgodah in nezgodah v svetu, ki je skoraj tak kot naš, le nekoliko manjši, tako da ga človeške oči pogosto sploh ne zaznajo. Tudi v tem svetu obstajajo podobne nevšečnosti kot v človeškem svetu in jih ogrožajo, večji in močnejši, ki jim škodujejo, sitni odrasli ipd. V naslovni pesmi je na primer nepotrpežljiva mama poslala malega črva Ota, ki se ji je ves čas motal med nogami, na travo, da bi se tam igral. In glej ga zlomka! Priletela je ptička in ga pohrustala – mama pa je ostala sama?! Nauka, takšnega ali drugačnega, so deležni tudi drugi žužkojunaki. Tri male muhice so stale na kakcu: veselo so čvekale, vmes pa se sladkale. Ampak saj to je neolikano! S polnimi usti se ne govori, ker kaj se lahko zgodi?! Potem je tu še škorpijon Anton, ki je rad špikal za šalo vse, kar se je dalo, dokler ni pomotoma pičil sebe v glavo. »Seveda, ker vse se smešno zdi, če tebe ne boli.« Tu so še polži, ki pišejo oglase, glista Marija, ki se kar naprej zvija, mali krt Črt, ki ima bister načrt, ne manjkajo seveda tudi štiri črne mravljice, pajek Aljaž, pegasti volkec, lena čebela Mihela in deževnik, ki piše dnevnik … z eno besedo svet, v katerem mrgoli od življenja, ki nasmeji in zabava z bistroumnimi domislicami, malo pa tudi zbada. Izvrstno ga predstavljajo mojstrske ilustracije – nazorno provokativne in pikro humorne!