Tisočletje človeške zgodovine, razvoja ter sodobnih študij in dokazov so enotni v ugotovitvi, da napredek ni nekaj samodejnega, temveč je odvisen od izbir, ki jih sprejemamo glede tehnologij in načinov njihove uporabe. Nove oblike komuniciranja in organiziranje industrijske proizvodnje lahko služijo ozkim interesom ekonomskih elit ali pa so temelj za širši družbeni razvoj. Avtorja v knjigi Moč in napredek to dokažeta s paleto zgodovinskih primerov. Značilen je denimo naslednji: večino bogastva, ustvarjenega s poljedelstvom v evropskem srednjem veku, je zajela Cerkev in ga uporabila za gradnjo velikih katedral, medtem pa so v taistem času mnogi kmetje umirali od lakote. Podobno je prvih sto let industrijske revolucije prineslo veliko bogastvo za peščico in nespremenjene dohodke za večino. Tudi danes je svet podoben: digitalne tehnologije in umetna inteligenca s poudarjeno avtomatizacijo, množičnim zbiranjem podatkov in vsiljivim nadzorom, povečujejo neenakosti in spodkopavajo demokracijo. Vendar pa ni nujno, da je tako. Nobelova nagrajenca za ekonomijo v tej knjigi predstavita možnosti, da se poti in usmeritve tehnologije ter koristi od nje obrzdajo in spravijo pod kontrolo. Izjemen napredek v razvoju računalništva v zadnjih petdesetih letih lahko postane orodje za krepitev prebivalstva in pomemben način za utrditev demokracije. Seveda do tega ne more priti, če ključne odločitve ostajajo v rokah peščice nadutih tehnoloških voditeljev. Z njuno vplivno ekonomsko teorijo, ki prerašča v manifest za boljšo družbo, nam avtorja omogočata razumevanje sedanjosti ter ponujata vizijo tega, kako v resnici potekajo inovacije, kdo ima največ dobička od tehnološkega napredka in kako zagotoviti, da bomo od njega največ imeli prav vsi.