Gre za razmislek, ki presega zgodovinski trenutek svojega nastanka in ostaja aktualen v času razpršenosti, ideoloških napetosti in izgube orientacije. V Zakoreninjenosti razmišlja o razkroju moderne družbe in o pogojih, ki omogočajo dostojno človeško življenje. Delo je nastalo leta 1943 na pobudo Svobodne Francije kot premislek o moralnih in duhovnih temeljih povojne obnove. Weilova družbe ne utemelji na pravicah, temveč na obveznostih. V središče postavi temeljne potrebe človeške duše ter pojme reda, svobode, odgovornosti, časti in resnice kot pogoje skupnega življenja.