Roman Obnebje metuljev je presenetljivo delo. Bralec vstopi v monumentalno fresko 18. stoletja, v čas propadanja španskih kolonov v južnoameriški Venezueli, kjer sledi popotovanju samopašnega in prevarantskega španskega odposlanca, Don Alonsa, uradnika pri Kraljevem uradu za grbe in naslove. Z njim se iz Caracasa, kjer se roman začne, odpravi po povsem neznanih, a izjemno prepričljivo popisanih pokrajinah in mestih, kjer nas pisatelj zaplete v labirinte srečanj z Alonsovimi nenavadnimi sopotniki, naključneži in, seveda, z ženskami. Intrige don Alonsa pripeljejo nazaj v rodno Španijo in se končajo na Krasu, v zaledju še enega pomembnega pristanišča tistega časa, Trsta. Po zaslugi avtorjevega razkošnega in inovativnega pisanja, zlasti pa zaradi njegovega izjemnega jezikovnega razpona, imamo večkrat občutek, da beremo delo kakšnega latinskoameriškega pisatelja, saj nas ves čas zapeljuje z izjemnimi podobami, ki med roji metuljev zadišijo po magičnem realizmu.