Posameznik v sebi nosi številne plasti osebnosti, pretkane z raznolikimi izkušnjami, še zlasti, če gre za mlado dekle, ki zapusti domačo Reko in se odpravi študirat filmsko režijo v Prago, piše roman in se zaplete v strasten odnos s turškim fotografom, ujetim v žalovanje za pokojno ženo iz Andaluzije. Pripovedovalkina pot se pretaka v hipnotično pripoved o neustavljivem hrepenenju in notranje razklanem svetu sodobne milenijske generacije, ki se ne more znebiti grenkega priokusa razpetosti med materialnim obiljem in duhovno praznino, emancipacijo in seksualno svobodo, do soočenja z duševnimi in telesnimi omejitvami. Roman Psi brez ovinkarjenja odkriva surove trenutke samodestruktivnosti, ki prekinjajo valove mladostniške zanesenosti.