Potem, ko je Tadej Golob, avtor ene najbolj uspešnih slovenskih knjižnih serij kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi svojega scotta opremil z garminovim števcem je doživel razsvetljenje. Pikčasta Slovenija predstavlja petinšestdeset krogov po Sloveniji in zamejstvu, v katerih vas čaka najmanj tisoč višinskih metrov vzpona (in spusta). Zakaj bi moral en sam vzpon vsebovati tisoč višinskih metrov, ko se jih lahko poveže več, ki dajo skupaj želenih tisoč in več? Tudi mnogo več. Lotil se je dela, brez prevelikega upanja, da bo kam pripeljalo.

Tadej Golob je odpeljal in izmeril nekaj krogov po cestah, ki jih je poznal, dokler ni odkril aplikacije garmin connect in se ji pustil peljati po Sloveniji. V vodniku Pikčasta Slovenija se je tako znašlo petinšestdeset krogov, katerih skupna lastnost je ta, da vsebujejo najmanj tisoč višinskih metrov vzpona. Med njimi je tudi sedem velikih (Kum, Krvavec, Rogla, Areh, Kolovrat, Vršič s trentarske strani, Mangart), ki delujejo kot samostojne ture, gor in dol po bolj ali manj isti cesti, vsi drugi klanci so povezani v krog, se pravi z istim izhodiščem, ki je hkrati tudi zaključek oziroma cilj ture. Dobra stvar tega vodnika in krogov v njem je prav njegova poljudnost, neobveznost.

Vodnik vsebuje zemljevid z vrisano traso, imena krajev, skozi katere vas vodi pot in QR kodo za vsak posamezen krog, kolesarski izlet. QR koda poveže do sledi ustreznega izleta na pametni aplikaciji Garmin Connect, ki si jo prenesete na svoj števec ali mobilni telefon in se pustite voditi tako naloženi navigaciji.

Tadej Golob o vodniku: "Začrtane trase lahko dojamete zgolj kot predlog, jih začnete (in končate) kjer koli na njihovih krožnicah, odpeljete v predlagano smer ali po svoje. Obljubim pa lahko, da boste, če se boste držali vrisanih cest, ostali na asfaltu, razen tam (v treh primerih), ko tega za kakšen kilometer zamenja znosen makadam. To vam zagotavljam, ker sem še iz tistega analognega sveta, v katerem niso poznali ne aplikacij ne satelitske navigacije, in sem izrisano z računalnikom preveril še na terenu oziroma odpeljal vse kroge. Od Šavrinskega gričevja slovenske Istre, Brkinov in Vipavske doline (in od tam na Kras), do vzpetin nad Sočo in nekajkrat v Beneško Slovenijo, kraljevskega kroga okoli Triglava s 3800 višinskimi metri vzpona, klancev predalpske Slovenije nad Idrijo, Žirmi, Kranjem, do Osilnice in Strme rebri nad njo, Bele krajine in kroga okoli Trdinovega vrha (najvišjega vrha Gorjancev), preko Kozjanskega do Celja in Koroške, okoli Uršlje gore, iz Velikovca čez Svinško planino, nekoč skrajno severno mejo slovenskega narodnostnega ozemlja, do Pohorja in čez Kozjak, pa do največjega slovenskega gričevja – Slovenskih goric, in na koncu (začetku) presenečenja za vse zaljubljence v slovenske gorske etape – Prekmurja.