Mojca Širok v svojih delih redno predstavlja korupcijo kot zmes med politiko in kriminalom proti kateremu nimamo moči, proti temu se ne borimo, se le prilagodimo. Knjiga Praznina govori o tem, kako so v Bruslju, prestolnici Evrope dodeljevali postpandemične olajšave. Najprej pogodba V svojem literarnem prvencu Pogodba, za katerega je dobila nagrado modra ptica 2018, nas je popeljala v osrčje mafijskega dogajanja v Italiji, kjer je razkrila zakulisno dogajanje iz novic črne kronike. Glavni akterji – kriminalisti, novinarji, tožilci in politiki – imajo marsikdaj tudi zavezujočo skupno preteklost. Sledi Evidenca V njegovem nadaljevanju, romanu Evidenca, prepleta italijansko podzemlje s slovenskim. Trije mladi novinarji, ki pišejo za novičarski spletni portal, odkrijejo mahinacijo z zemljiščem ob največjem letališču v državi, v katero sta vpletena vplivni poslanec in podjetje s sedežem v davčni oazi. Znana televizijska novinarka na soočenju kandidatov za evropske volitve pomembnega ministra obtoži, da je bil sodelavec nekdanje jugoslovanske službe državne varnosti. Težko pričakovan zaključek trilogije Tu je še zaključek izjemno priljubljene trilogije, ki pa je postavljen v Bruselj. Gre za politični triler, kjer nikoli ne veš, kdo je kriv, saj v zaledju v resnici stoji nevidni sistem, ki je neranljiv in se obnavlja. Praznina odstira mehanizme delovanja tako kriminala belih ovratnikov v Bruslju kot narkomafije v bližnjem Antwerpnu. Ključni zaplet knjige je v tem, da nevidne sile izkoristijo epidemijo covida za postpandemične olajšave. Na veliko vprašanj – po številnih preobratih in presenečenjih – najde tudi odgovore. Ali se bo v knjigi kdo prepoznal?