Pozabiti je pogosto težje, kot se spominjati. V romanesknem prvencu se pesnik in pisatelj Marek Torčík pogrezne v gube spomina in skuša najti način, kako se spopasti z bolečimi spomini na lastno otroštvo. Kot queer fant drobne postave, ki odrašča v majhnem industrijskem mestu, se protagonist sooča z nasiljem v šoli, težave pa se ne končajo niti doma: njegova mama, revna tovarniška delavka, primorana skrbeti za svojega umirajočega očeta, ki je življenje hčere in vnuka zaznamoval s svojim alkoholizmom, za sinovo spolno usmerjenost ni imela razumevanja. Eno od redkih svetlih točk v sivi vsakdanjosti protagonistu predstavlja prijateljstvo, ki ga sklene z romskim sošolcem Marianom. V romanu Razpad na spomine Torčík prepričljivo, domiselno in natančno opisuje življenja ljudi na robu družbe, hkrati pa prevprašuje, ali je težke spomine na preteklost sploh mogoče pustiti za sabo. Roman, ki se začne neke noči ob 3:37, ko glavnega junaka zbudi telefon, skozi odseve spominov nelinearno povzame težko obdobje odraščanja in na posamezne dele razstavi ne le lastne spomine, temveč tudi kolektivni spomin celotne družine.