Monografija Samograditeljstvo arhitektov Anje Trobec in Jerneja Girandona analizira razvoj in vlogo samogradnje v Sloveniji skozi zgodovino ter njen pomen v sodobnem času, ko dostopnost stanovanj postaja vse večji izziv. Avtorja analizirata zakonodajne okvire ter tehnične in praktične vidike tovrstne gradnje, pri čemer se opirata tudi na lastne izkušnje. Samograditeljstvo postavlja arhitekturno stroko pred izziv, s katerim se ta nikoli ni povsem soočila. Kar ni razumljivo: samograditeljstvo ne pomeni zanikanje arhitekturnega načrta, pač pa samo njegovo izvedbo na drugačen način: gradnjo izvedejo sami uporabniki, namesto profesionalnih gradbenikov. Knjiga združuje zgodovinsko raziskavo in aktualizacijo vloge samograditeljstva z zelo bogatim in raznolikim arhivskim in aktualnim materialom. Ponuja pa tudi teoretske in tehnološke vpoglede, etnološko analizo ter nabor praktičnih izkušenj arhitektov. Samogradnja ponuja pragmatičen odgovor na temeljno človekovo potrebo po varnem in udobnem bivališču in je bila verjetno od nekdaj ključen razlog, da so imeli nad sabo streho skoraj vsi člani družbe. V 20. stoletju pa je samograditeljstvo v Sloveniji preraslo v kolektivno prakso več generacij, ki je bila do tega dela močno spregledana. Knjiga opozarja, da bi bilo treba danes, ko stanovanja postajajo zgolj tržno blago in država ter občine ne ponujajo vzdržnih alternativ, ponovno premisliti vlogo samogradnje. Delu uspe dokazati, da lahko samograditeljsko gradbišče postane eden izmed ključnih virov arhitekturnega navdiha sodobnosti. Delo Anje Trobec in Jerneja Girandona predstavlja pomemben premik od dosedanje strokovne ignorance do celovite obravnave fenomena.