Izbrani eseji obravnavajo konkretne avtorje od Goetheja, Whitmana in Flauberta pa do Becketta, P. Rotha in kopice drugih. Nemalokrat segajo tudi na širša področja etike in epistemologije. J. M. Coetzee (1940) je južnoafriški romanopisec in esejist, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 2003. Leta 2002 se je preselil v Avstralijo in živi v Adelaidi. Od leta 2006 je avstralski državljan. Objavil je več kot deset romanov, med katerimi so najbolj znani Sramota, V pričakovanju barbarov, V srcu dežele in Elizabeth Costello, ves čas pa ob tem pisal tudi eseje, po večini o književnosti. Pri založbi LUD Literatura sta doslej že izšli dve monografiji, ki se ukvarja­ta (tudi) z njim. V zbirki Novi pristopi Res neznosna resnobnost!? Trije eseji o Kuciju* (2011) Urbana Vovka, v Labirintih pa Trije sinovi: Franz Kafka in proza J. M. Coetzeeja, Philipa Rotha in W. G. Sebalda (2022) Daniela L. Medina (prev. J. Županič).