Po večletnih izgubljanjih v neskončnih spiralah protislovij »zahodne civilizacije« in njene ohole »racionalnosti«?– civilizacije, ki se razglaša za »demokratično« in edino poklicano za upravljanje politike, ekonomije, znanosti, tehnologij in izobraževanja na nič manj kot globalni svetovni ravni – je končno pred nami dokument, v katerem je skupina slovenskih intelektualcev, zvestih načelom izročil slovenske kulture, skušala artikulirati zasnove vizije prihodnosti Slovenije po meri ljudi in omike, po oblikah srca, po načelih uma.