Zbirka “Kap lje kap lje” je v prvi vrsti zbirka o povezanosti generacij žensk neke rodbine, šele potem vseh žensk in, čisto na koncu, vseh ljudi in bitij. Struktura zbirke je formalno izrazito dvojna: nenaslovljene pesmi, ki so bolj tokovi zlivajočih se besed, podob, refleksij neke sedanjosti, kot jo doživlja pripovedovalka, se prepletajo z naslovljenimi pesmimi, ki premišljujejo življenja in dediščino žensk, katerih izkušnje, besede in odtisi so jo pomagali izoblikovati. Zaradi narave jezika se sicer v zbirki prepletajo zaporedno: tok sedanjosti – utrinek preteklosti – tok sedanjosti – utrinek preteklosti … čeprav bi jih v resnici morali pravzaprav brati vzporedno. Predstavljajte si zračni posnetek področja okoli struge Mure. Medtem ko živi tok reke vodo sprotno odnaša nizdol, nekaj korakov stran ujeta v mrtvici njena nekdanja voda hrani zgodbe, praspomin tega, kar je nekoč bila, vseh, ki so prihajali k njenim bregovom in so jo spreminjali v to, kar je danes. Čeprav jih je življenje morda že odneslo onkraj, ostajajo prisotni in odmevajo v šumenju deroče reke, ki brez vpadljive / sledi / izgine za robom / vidnega.