Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner in velja reklo, da če Nemčija kihne, dobi Slovenija prehlad. Kaj pa se dogaja v Nemčiji in kakšna je njena srednjeročna perspektiva? O tem podrobno piše priznani nemški novinar in publicist Wolfgang Münchau v svoji knjigi Kaput, ki je takoj po izidu vzbudila širok mednarodni odmev in je še kako zanimiva tudi za slovenske bralce in prihodnji razvoj Slovenije. Do pred nekaj leti se je zdelo, da je Nemčija zgled gospodarskega in političnega uspeha. Angela Merkel je veljala za pravo »voditeljico svobodnega sveta«, nemški gospodarski model, ki temelji na izvozu, pa je zagotavljal blaginjo. Vendar so nedavni dogodki – odvisnost Nemčije od ruskega plina, zamude njene avtomobilske industrije v tekmi na področju električnih avtomobilov itn. – začeli spodkopavati to mnenje. Svoje so dodali tudi drugi družbeno­politični pretresi zadnjega obdobja in razpad vlade konec leta 2024, kar »motor evropskega gospodarstva« postavlja pred največje izzive po drugi svetovni vojni. Wolfgang Münchau v knjigi Kaput trdi, da so se slabosti nemškega gospodarstva v resnici pojavljale že desetletja. Zaradi neomerkantilistične politike nemške države, torej krepitve lastnih gospodarskih zmogljivosti z načrtnim razvijanjem gospodarstva in zunanje trgovine ter namenom, da bi bila država čim bolj samooskrbna, kar vse je poganjala tesna povezava med industrijsko in politično elito države, je Nemčija tehnološko zaostala in postala preveč odvisna od centralistično vodenih Rusije in Kitajske. Zato nič ne kaže, da bi se bila sposobna hitro prilagoditi digitalni resničnosti 21. stoletja.