Na svetu je več kot 160 različnih valut, pri čemer ima vsaka monopol v svoji jurisdikciji. Razen peščice najmočnejših večina sčasoma izgublja vrednost in jih zunaj lastnih meja le redko sprejmejo.

Zaradi različnih čezmejnih ovir, finančnih omejitev in valutnih izmenjav globalni finančni sistem v tem pogledu deluje skoraj kot blagovna menjava. Za tiste, ki so rojeni v "napačni" državi, je varčevanje zelo oteženo. Čeprav se je z večanjem proizvodnje energije in razširjenostjo elektronskih naprav kakovost človeškega življenja izboljšala, globalni finančni sistem ni sledil temu napredku in še naprej zavira ekonomsko produktivnost. To je še posebej očitno v državah v razvoju, vse bolj opazno pa postaja tudi v razvitih državah, kjer dolgovi in proračunski primanjkljaji neomejeno rastejo, države pa se soočajo z valovi inflacije in s propadi bank.

Kako smo se znašli tukaj? Zakaj naš denar v 21. stoletju ni boljši?

Politika lahko vpliva na stvari začasno in lokalno, tehnologija pa je tista, ki jih trajno in globalno potiska naprej. Od školjk do zlata, od papirusnih menic do centralnih bank, od izuma telegrafa do nastanka Bitcoina – to pravilo velja tudi za denar.