Avstrijski zgodovinar Hirtenfeld je o Andreju Čehovinu napisal, da je »eden najpogumnejših in najbolj nepozabnih bojevnikov, prvi in edini, čigar prsi so krasila tri najvišja vojaška priznanja za hrabrost: red Marije Terezije, zlata in srebrna medalja za hrabrost I. stopnje.« Dejansko ni noben drug častnik avstrijske in kasneje avstro-ogrske armade dobil obeh najvišjih odlikovanj za pogum – Vojaški red Marije Terezije za častnike in zlato medaljo za hrabrost za podčastnike. Čehovinu je z nizom junaških dejanj to uspelo. Edinemu v 129 letih, od ustanovitve medalje za hrabrost leta 1789 do propada habsburške monarhije ob koncu prve svetovne vojne.