Jože Strgar je nedvomno osebnost, ki je zaznamovala našo nedavno preteklost. V okviru nje­govega dolgoletnega družbeno-političnega delovanja je verjetno širši javnosti ostal najbolj v spominu kot župan Ljubljane v času slovenskega osamosvajanja in pomemben član gibanja Prebudimo Slovenijo. Prav tako nezanemarljiv je njegov strokovni prispevek s slovenski hor­tikulturi. Jože Strgar je napisal veliko besedil, med njimi številna strokovna in tudi svoje življenje je v dobršni meri že obelodanil v njih. Pričujočo knjigo je začel pisati pri svojih triindevetdesetih letih, po prigovarjanju svojcev in znancev. Napisal jo je, kot sam pravi, z željo, da bi prispeval k razumevanju burnega obdobja med drugo vojno in neposredno po njej, vse do leta 2026. V knjigi omenja prizadevne sodobnike in prijatelje, ki so mu oplemenitili bivanje, poklic¬no izpopolnjevanje in potem delovanje v širši družbi. Spominja se tudi pravih življenjskih vzornikov, ki so bistveno vplivali na njegovo celotno življenjsko držo in na vse, ka je bilo dobro zanj in za njegovo neposredno okolje. Pri tem je zelo temeljit, saj jih v knjigi omenja precej nad 300. Od vseh je sprejemal in potem vzdrževal osnov¬no ljubezen do življenja, do pristnega slovenstva in katoliške vere, do vsega tistega, kar daje človeku trdnost, zanesljivo življenjsko držo in varnost sredi križpotij tega sveta.