Francoski knjižni avtor Sylvain Tesson (1972) ni samo pustolovec in avanturist, ki s svojimi jezikovno izbrušenimi knjigami, kot so Na črnih poteh, Snežni leopard, Belina, V sibirskih gozdovih in druge, premika meje doživetij in njihovega popisovanja, temveč je tudi strasten in artikuliran mislec, ko se loti branja svetovnih klasikov. V knjigi Polet­je s Homerjem Tesson v svojem unikatnem pripovednem slogu popiše poletno bivanje na majhnem grškem otoku Tinos, kamor se je umaknil, da bi prebral in premislil Iliado in Odisejo. Rezultat ni ne klasična literarna analiza ne potopis, temveč osebni razmislek o tem, kako se Homerjeve epopeje še vedno zarisujejo v sodobni svet. Tesson bere Homerja kot nekdo, ki se zaveda neukrotljive energije antičnih junakov, a hkrati tudi kot popotnik, ki zna opazovati današnjo Grčijo s spoštovanjem in kančkom ironije. V senci golobnjaka, kjer biva in bere med soljo in vetrom, ga spremljajo citati iz obeh epov, ki jih Tesson prepleta z meditacijami o usodi, pogumu, slavi in krhkosti človeškega življenja. Homerske teme – boj, čast, domotožje, božanske muhe – postanejo okno, skozi katero Tesson razmišlja o današnjem človeku, ujetem med tehnologijo in izgubo stika z naravo. Poletje s Homerjem je hkrati ljubezensko pismo mitologiji in intimni dnevnik samotnega branja.