Škof Abraham je dobro znan v zgodovini našega slovenskega naroda. Kot mlad, visoko izobražen duhovnik, je deloval v »dvorni kapeli« cesarja Otona I. in potem njegovega naslednika cesarja Otona II. Po tedaj ustaljeni praksi je cesar Oton II. škofu Abrahamu podelil obširna posestva na Koroškem in Kranjskem. Da bi škof Abraham lažje deloval med svojimi slovenskimi verniki, je v svoj obredni priročnik dal zapisati temeljna besedila, ki jih je uporabljal pri pastoralnem delu med našimi predniki, poznana pod imenom Brižinski spomeniki.