Poskusni svetovi so druga zbirka kratke proze Tatjane Plevnik, ki s to knjigo dokazuje, da je doma v pisanju – kjerkoli že to bivali. Vsaka zgodba v zbirki preigrava isto temeljno izkušnjo – izgubo protagonistkinega moža – vendar to počne na radikalen in svež način: skozi različne literarne žanre, pogosto prelite z hudomušnostjo, samoironijo in presenetljivo nežnostjo.
Avtorica spretno uporablja znane obrazce, kot so grozljivka, pravljica, romantazija, fantazija in znanstvena fantastika, a v knjigo vnaša tudi popolnoma nove, eksperimentalne žanre, ki dobesedno zarežejo v realnost in izzovejo bralčeva pričakovanja. Prav zaradi tega je branje Poskusnih svetov vedno nepredvidljivo – nikoli ne veste, kakšna zgodba vas čaka za naslednjim vogalom stavka.
Knjiga je kljub svoji temi (izguba bližnjega) polna svetlobe, humorja in igrive literarne domišljije. To ni zbirka, ki žaluje v tišini – to je zbirka, ki govori, kriči, šepeta in včasih celo preži na bralca. Kot avtorica sama zapiše: »Komaj čakam jutra, ko se bo svetloba kot mačka prikradla v mojo posteljo in se bo udejanjilo vse, kar mi je všeč. Toda najbrž se ni zgodilo nič od povedanega. Najbrž sem na meji prave norosti. In ta me nekako ohranja pri sebi.«