Norveška pisateljica Linn Skåber je v kratkoprozne miniature ujela najrazličnejše usode starejših, njihova obžalovanja, hrepenenja, soočanja z minljivostjo in boleznijo, pa tudi drobna čudaštva in predvsem dostojanstvo. Presunljive pripovedi o zadnjem življenjskem obdobju dopolnjujejo zgodbe o starostnikih, ki znova najdejo bližino in upanje ali pa jim uspe mladim predati nekatere od svojih dragocenih modrosti in spoznanj. Avtoričin pogled odseva nezgrešljiv smisel za humor, iskreno zanimanje za človeške usode ter izjemen posluh za soljudi.
V njenem literarnem prvencu Čez potok, ne čez most smo spoznali mlade, ki se spopadajo z najrazličnejšimi izzivi, povsem običajnimi, pa tudi takimi, ki presegajo njihova leta. V nadaljevanju z
naslovom Leta so številke smo spremljali odrasle, njihove stranpoti, radosti, spopade z življenjskimi izzivi in včasih kruto realnostjo. V zadnjem delu trilogije pa se Linn Skåber posveča starejšim ter
pred bralce prikliče različne odtenke starosti. Prefinjene podobe Lise Aisato presegajo vse običajne okvire in zagotavljajo, da je knjiga dragoceno branje za vse generacije.
Stari bi morali več časa preživljati z mladimi.
Tako bi bili mladi boljši mladi in stari boljši stari.